Področja dela

Prek nadzora neposrednih tujih investicij želijo Evropska unija in države članice zaščititi strateške interese EU, med drugim kritično infrastrukturo, kritične tehnologije, dobavo kritičnih virov, dostop do občutljivih informacij, svobodo in pluralnost medijev ter projekte ali programe v interesu EU.

Slovenija je implementirala Uredbo EU o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji najprej z enim izmed t. i. protikoronskih paketov, trenutno pa nadzor neposrednih tujih investicij ureja Zakon o spodbujanju investicij, ki sicer ureja oblike, pogoje, merila in postopek dodeljevanja investicijskih spodbud ter z njimi povezane aktivnosti.

Slovenski režim nadzora neposrednih tujih investicij se v pomembnem delu ne razlikuje od Uredbe EU, pri čemer je treba poudariti naslednje značilnosti:

• Neposredno tujo investicijo je treba priglasiti, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji: (i) gre za transakcijo tujega vlgatelja (tj. posredni ali neposredni vlagatelj s sedežem izven EU), (ii) transakcija predstavlja tujo neposredno investicijo, s katero vlagatelj v slovenski gospodarski družbi pridobi najmanj 10 odstotkov udeležbe v kapitalu ali glasovalnih pravicah (pri čemer je treba priglasiti tudi vsako nadaljnjo pridobitev več kot 10 odstotkov), in (iii) dejavnost ciljne družbe se nanaša na enega izmed dejavnikov tveganja.
• Zakon ne predvideva, da se transakcija ne sme zaključiti pred pridobitvijo odobritve oz. mnenja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, vendar se že iz praktičnih razlogov priporoča, da se le-to pridobi pred closing-om.
• Z globo do 500.000 EUR se med drugim lahko kaznuje pravna oseba, ki je bila dolžna priglasiti neposredno tujo naložbo, če investicija ni priglašena v predvidenem 15-dnevnem roku ali če niso podani vsi zahtevani podatki.