Slovenija: glavna izhodišča režima nadzora neposrednih tujih investicij
Slovenski režim nadzora neposrednih tujih investicij temelji na rešitvah iz Direktive EU o neposrednih tujih investicijah 2019/452 in po začasni ureditvi, ko je tematiko urejal eden izmed t. i. covid zakonov, zdaj predstavlja del Zakona o spodbujanju investicij, ki sicer ureja oblike, pogoje, merila in postopek dodeljevanja investicijskih spodbud ter z njimi povezane aktivnosti.
Neposredno tujo investicijo je treba priglasiti ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo (“Ministrstvo”), kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
(i) gre za transakcijo, v kateri je udeležen tuji vlagatelj;
(ii) transakcija predstavlja tujo neposredno investicijo, s katero vlagatelj v slovenski gospodarski družbi pridobi najmanj 10 odstotkov udeležbe v kapitalu ali glasovalnih pravicah; in
(iii) dejavnost ciljne družbe se nanaša na enega izmed dejavnikov tveganja.
Kdo predstavlja tujega vlagatelja?
Z vključitvijo režima nadzora neposrednih tujih investicij v Zakon o spodbujanju investicij je prišlo do pomembne spremembe: za tujega vlagatelja se šteje samo državljan tretje države ali pravna oseba s sedežem v tretji državi, in ne več državljan ali pravna oseba s sedežem v EU.
Zakon tudi eksplicitno naslavlja vprašanje posrednih vlagateljev in določa, da se za tujega vlagatelja šteje tudi državljan tretje države ali pravna oseba s sedežem v tretji državi, ki ima posredno ali neposredno vsaj 10 % udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah v pravni osebi s sedežem v državi članici EU in namerava izvesti neposredno tujo naložbo v Republiki Sloveniji ali pa je to že izvedel.
Katere investicije so predmet priglasitve in/ali morebitnega nadzora?
Neposredna tuja naložba je vsaka naložba, ki jo izvede tuji vlagatelj in katere namen je vzpostavitev ali ohranjanje trajnih in posrednih ali neposrednih povezav med tujim vlagateljem in gospodarsko družbo s sedežem v Republiki Sloveniji, vključno s pridobitvijo 10-odstotne udeležbe v kapitalu ali glasovalnih pravicah na podlagi pravnega posla kot tudi na podlagi naložb v opredmetena ali neopredmetena sredstva.
Zakon določa, da je treba priglasiti tako prvo kot tudi vse nadaljnje pridobitve najmanj 10-odstotne udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah.
Faktorji tveganja
Neposredna tuja naložba pomeni grožnjo varnosti in javnemu redu Republike Slovenije zlasti v primerih, ko učinkuje na:
(a) kritično infrastrukturo, bodisi fizično ali virtualno, vključno z infrastrukturo na področju energetike, prometa, vode, zdravja, komunikacij, medijev, obdelave ali hrambe podatkov, letalskega in vesoljskega sektorja ter obrambno, volilno ali finančno infrastrukturo in občutljive objekte ter tudi zemljišča in nepremičnine, ki so bistveni za uporabo takšne infrastrukture;
(b) kritične tehnologije in blago z dvojno rabo, kot je opredeljeno v točki 1 člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009, vključno z umetno inteligenco, robotiko, polprevodniki, kibernetsko varnostjo, letalsko in vesoljsko ter obrambno tehnologijo, tehnologijo za shranjevanje energije, kvantno in jedrsko tehnologijo, nanotehnologijo in biotehnologijo;
(c) dobavo kritičnih virov, vključno z energijo ali surovinami, prehransko varnost;
(d) dostop do občutljivih informacij, vključno z osebnimi podatki, ali sposobnost nadziranja takšnih informacij;
(e) svobodo in pluralnost medijev;
(f) projekte ali programe v interesu Evropske unije, opredeljene v Prilogi I Uredbe 2019/452/EU.
Odložitev zaključka in kazni
Zakon ne predvideva, da se transakcija ne sme zaključiti pred pridobitvijo odobritve oz. mnenja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, vendar se že iz praktičnih razlogov priporoča, da se to pridobi pred closing-om. Morebitna odločitev Ministrstva, da z odločbo neposredno tujo naložbo prepove ali prekliče, ima za posledico ničnost pogodbe.
Z globo do 500.000 evrov se med drugim lahko kaznuje pravna oseba, ki je bila dolžna priglasiti neposredno tujo naložbo, če investicija ni priglašena v predvidenem 15-dnevnem roku ali če niso podani vsi zahtevani podatki.